Program:

Področja:

1. sklop: Šport in okolje

Urbano okolje, infrastruktura, trajnostna mobilnost

Kulturni, ekonomski, politični in drugi učinki športa

Šport, javni prostor in urbana mobilnost

Parki, sprehajališča in kolesarske steze

Pohodništvo in okoljevarstvo

2. sklop: Športni objekti in površine

Gibalne potrebe, obseg javnega prostora za prosto gibanje v primerjavi s prometnicami in trgovskimi centri

Prostorske kapacitete za prosto gibanje in športno subkulturo

Športni objekti in vadbene površine

Urbana okoljska politika

3. sklop: Proste teme

(v zvezi s tematiko konference)

4. sklop: Primeri iz prakse

(dobri in zgrešeni projekti)

Povzetki:

Oblika:

Pri pripravi povzetka velja načelo avtorske avtonomije. Povzetek naj vsebuje največ 3000 znakov, vključno z naslovom, avtorji in referencami. Lahko je pripravljen v obliki znanstvene študije, raziskovalnega poročila ali eseja.

Predstavitev:

Predstavitve so lahko ustne ali v obliki posterja.

Prijavnica:









661e4c1e2051b6c74824d3c4dd6be75c

Konferenca Prostor in Šport, 20.-23. September 2018, Ljubljana

(Opomba: Podatki se bodo uporabljali izključno za namen izvedbe konference.)

Nezavezujoče iztočnice:

• Temeljni pojmi konference, šport, prostor in javnost, so zamišljeni na elementarni, sistemski in prezentacijski ravni. Na elementarni ravni so to človekovo telo, osebnost in skupnost ter potrebe, pravice itd. Na sistemski ravni je to prostor kot širša družbena kategorija. Na prezentacijski ravni so to vadba in različni tekmovalni sistemi. Pri družbeni opredelitvi športa konferenca sledi definiciji Sveta Evrope, ki je podana v beli knjigi o športu. V tem smislu šport v kontekstu konference nastopa kot skrbnik gibalnih potreb prebivalstva.

• Ko razmišljamo o razmerju šport–prostor, se ne moremo izogniti vprašanju telesa kot najbolj intimnega osebnega prostora, sicer predmeta športnega delovanja, v katerem domujejo vse druge lastnosti človeškega bitja. V nadaljevanju se samo od sebe ponuja vprašanje usode telesa v času neustavljivega tehnološkega razvoja, ki za nameček ni samorasel pojav, temveč produkt človekovega delovanja. Kaj telo v takih razmerah potrebuje za samoohranitev in kakšne nove vloge funkcioniranja telesa so na voljo. Šele nato postanejo relevantna vprašanja skupnosti, medsebojnih odnosov, družbenega reda in življenjskega prostora, ki narekuje kakovost sobivanja ter obstoja. Prostor je nujna, ne pa tudi zadostna kategorija obstoja. Zato je ravnanje s prostorom prva naloga vseh strok in javnih služb, ki so pristojne za skrb in urejanje prostora. Glavno vprašanje pri funkciji javnega prostora je delitev teritorija na prioritetne cone (pešpoti in igrišča, promet, trgovski centri, industrijske cone, upravna poslopja …) ter vzdrževanje in varovanje javnega reda kot ključnega dejavnika uporabe javnega prostora.

• Trajnostno mobilnost v sodobnem urbanem okolju si težko zamislimo brez športne dejavnosti. Šport je na ravni vadbenega procesa, znanstveno in strokovno podprt sistem ponavljanja gibov, na uprizoritveni ravni pa določen koncept na katerem slonijo športne prireditve. Torej šport artikulira prirojene in kulturirane gibalne potrebe in s tem pomembno prispeva k vitalnosti ter bivalni kakovosti prebivalstva. Pri zagotavljanju trajnostne mobilnosti je ključnega pomena ustreznost javne infrastrukture gibalnim potrebam (primarna mobilnost) prebivalstva. Vsekakor bi bilo treba vzpostaviti prostorske standarde parkov, sprehajalnih in kolesarskih stez (sorazmerna kvadratura). Poseben pomen ima tudi pohodništvo kot najbolj doživljajska oblika okoljevarstva.

• Šport ima po svoji naravi velik vpliv na funkcijo javnega prostora. V sodobni družbi je zlasti aktualno vprašanje športne subkulture (neformalna samoorganiziranost, športni skvoting). Prav tako je aktualno vprašanje humanizacije degradiranih območij s športnimi vsebinami. Neizkoriščene rezerve so tudi pri uporabi športnih objektov in površin izven organizirane vadbe. Ključni urbani pogoj uporabe zunanjih vadbenih površin je njihova umestitev v nastanitveno strukturo mest. Vpliv športa na urbano okoljsko politiko je lahko večji in produktivnejši, enako z zornega kota trajnostne mobilnosti kot z zornega kota kakovosti življenjskega okolja.

• Javni prostor je neločljivo povezan z javnim interesom. Javni interes zajema celotno prebivalstvo. Temeljna postavka javnega interesa je v prvi vrsti javno zdravje. Javno zdravje se nanaša tudi na zdravje skupnosti (stanje medodnosov, zaposlitev, eksistenčna varnost …).

• Pri ravnanju s prostorom je najbolj pomembno primarno upoštevanje fizikalnih zakonitosti prostora, pri obravnavanju gibalne potrebe pa upoštevanje filogenetskih dejavnikov. Človek, tako kot vsako bitje, potrebuje življenjski in spremljevalni (delovni, bivalni) prostor enako kot telesno gibanje. Od tega je odvisna njegova eksistenca, samopodoba in sposobnost sožitja.